Izola, 18.09.2007

Naša posadka se je že vrnila s svojega krstnega nastopa na World Match Racing Tour-u, najvišjem nivoju tekmovanj v jadralnem dvobojevanju. Težko je definirati mešane občutke Jureta in njegovih fantov ob prihodu iz Fiumicina (pri Rimu), predvsem zaradi razkoraka med uprizorjenim jadranjem in doseženim rezultatom. Nedvomno pa je bila potrjena domneva, da na tej ravni dvobojevanja in ob takšnih nasprotnikih, le vrhunsko jadranje brez napak vodi neposredno v finalne faze tekmovanja.

Že trening in prvi dvoboji so pokazali, da bo slovenska ekipa imela manj težav z dvanajst metrskimi jadrnicami Solaris 36, kot so sami pričakovali. Dobrih štirideset kilogramov prenizka teža posadke je bila handicap, a le v srednje močnem vetru, ko so težje posadke še lahko ravnale svoje jadrnice. Ker sta bila prvi dan in popoldne drugega dne tekmovanja kar prijetno razpihana, z vetrom jakosti okoli 15 vozlov, je bila hitrost Juretove posadke problematična zgolj v zaključnih dveh dvobojih round-robina v četrtek dopoldne, ko so imeli nekaj smole še pri žrebu jadrnice. Tako so bili tudi v dvobojih, ki so jih izgubili, v cilju tesno za nasprotnikom, le v dvoboju z Ianom Ainslijem je bila razdalja očitnejša, saj sta bili hitrosti jadrnic neprimerljivi.

Pričakovanja po končanem prvem dnevu so bila visoka. Tesna dvoboja z Williamsom in Colom, uplenjen Gilmourjev 'skalp', in ob morebitnih zmagah nad preostalima dvema tekmecema neposreden vstop v četrtfinale, so prispevali k visoki morali pred nadaljevanjem dvobojev. Žal so bili v lahkem vetru na jadrnici št. 5 ob začetku naslednjega dne naši fantje praktično nemočni proti Mohru in Iansleju in pristali s še petimi posadkami v 'repechage-u'.

V novem krogu 'vsak z vsakim' sta le prvi dve mesti vodili naprej v četrtfinale. A na veliko 'veselje' Slovencev in splošno presenečenje, so se v tej druščini znašli tudi Williams, Richard in Gilmoure. Takoj je bilo jasno, da bi le izjemen uspeh omogočil preboj v nadaljnjo stopnjo tekmovanja, kar naši posadki kljub vsej borbenost, žal ni uspelo. S preostalimi posadkami, ki se niso uvrstile v četrtfinale, so se tako poslovili od nadaljnjega jadranja pred glavno plažo italijanske prestolnice. In kaj povedati o samem Latium Match Race-u? Čeprav organizacija ob prvi izvedbi ni povsem dosegla kriterijev World Toura, so gostoljubnost, zagnanost organizatorjev, dobri pogoji in močna (tudi finančna) podpora dogodku, ob odpravi manjših spodrsljajev, dobri aduti za nadaljnji razvoj tega tekmovanja na vrhunski ravni.

Končno deseto mesto in odhod domov pred zaključkom tekmovanja verjetno nista bila najvišje na seznamu želja Jureta Orla in ekipe. Vendar tak rezultat ob debiju v družbi 1., 2., 3. in 4. krmarja na svetovni MR lestvici (in na World Tour lestvici), ter ostalih slovečih imen z Americas Cup-a, ni povod za razočaranje, temveč le motiv za nadaljnje delo. Po ugotovitvah naše peterice namreč, jih od samega vrha jadralskega dvobojevanja najbolj očitno loči pomanjkanje dolgoletnih izkušenj, ki pa si jih bodo z nadaljevanjem svojega zastavljenega programa zagotovo pridobili. Tudi pohvale tekmecev so vsekakor vzpodbuda. Peter Gilmoure je na primer na novinarski konferenci ugotavljal, da je Jure v obeh dvobojih vodil na vseh oznakah, Gilmourjeva zmaga v drugem dvoboju pa je bolj posledica naključij. 

Konec septembra bodo Team Eagles imeli priložnost za novo dokazovanje na naslednji regati ranga 1 'Cento Cup MR' v Trapaniju na Siciliji, v podobni družbi vrhunskih dvobojevalcev, a tokrat na manjših, trenutno našim fantom bolj domačih jadrnicah. Po zagotovilih organizatorjev, pa jih že čaka tudi vabilo za Latium World Tour Match Race prihodnje leto.

Celotni Rezultati

World Match Racing Tour