Elba, 07.-09.03.2006 AB

Ne, fraza v naslovu se ne nanaša na posadko naše Match-race ekipe ☺. V mislih sem imel Elbo, simpatičen sredozemski otoček, bolj natančno mestece Marciana Marina z družinskimi hoteli, kristalnim morjem in bujnim gozdom na pobočjih visokih hribov v ozadju. Pontonski pomol za velikim valobranom je minuli vikend gostil šest jadrnic J-24, 12 posadk in Match-race tekmovanje pod z imenom "Trofeo Com.te Fernando Miele ISAF Grade 3".

Prijaznost domačinov, simpatično okolje, organiziranost dogajanja na kopnem in pogostitev, ter solidni vremenski pogoji, žal v očeh večine tekmovalcev niso odtehtali slabe pripravljenosti in popolne neizenačenosti jadrnic, občasnih zastojev pri izpeljavi dogajanja na morju, predolgega regatnega polja ob dneh s šibkim vetrom, neodločnosti organizacijskega in sodniškega zbora, ter očitnega favoriziranja določenih posadk (osebno mnenje avtorja).

Če se na tekmovanjih tega ranga srečaš s katerim od zgoraj naštetih dejavnikov, to zagotovo ni razlog za veselje, a človeški faktor pri tem športu je neizogiben, spodrsljaji razumljivi. Če se vsi ti dejavniki združijo, pa si rečeš vsaj "kar je preveč, je preveč", razpoloženje se spremeni, toleranca pade. Zgolj naključja (dvig jakosti vetra), ter vztrajnost pri zahtevah nekaterih posadk, so "krivi", da se tekmovanje ni zaključilo v temačnem vzdušju, čeprav iskrenih nasmehov na podelitvi nagrad ni bilo v izobilju.

Petek zmeren SZ in izpeljanih 7 letov, sobota blaga sapa s severa in le dva leta, v nedeljo pa cel dan krepak južni veter (15-20 vozlov), žal ni bilo dovolj za izpeljavo celotnega round-robina, 10 dvobojev je ostalo neodjadranih. Tako so končni rezultati dobljeni na osnovi razmerja med številom odjadranih dvobojev in številom zmag pri vsaki posadki. Zasluženo je zmagala posadka nemca Tina Ellegasta, ki je prikazal najbolj konstantno jadranje, drugo mesto je zasedel domači junak Giovanni Segnini, tretje pa prav tako italian Mateo Savelli. Na četrtem in petem mestu sta tekmovanje zaključili hrvaška posadka Daria Klibe in naša posadka s krmarjem Juretom Orlom, vsaka le s tremi izgubljenimi dvoboji. In če so ob odhodu odzvanjale besede nekaterih udeležencev češ, kaj več kot dobro jadranje moram še prikazati za boljši rezultat, lahko le ugotovim, da je tudi to pač sestavni del tega športa.

Naj vendarle na koncu napišem še par besed v zagovor organizatorja. Predvidoma naj bi tekmovanje potekalo na šestih novih jadrnicah DOD-30 (naša posadka jih je spoznala marca v Traniju), a le te niso bile izdobavljene pravočasno, zato so bili primorani zadnji trenutek sestaviti floto J-jev. Nekaj več truda pri pripravi jadrnic, doslednost regatnega odbora, ter drugačen nabor sodnikov in dogodek bi lahko bil odličen. Ta trenutek pa me žal prav nič ne vleče še enkrat na Elbo (razen kot turista).   

(Končni rezultati) 

(Fotografije Elba 2006)